Znanost o bioenergiji

Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa. Albert Einstein, fizik in matematik

Nekateri zdravniki raziskujejo in sprejemajo naravno zdravljenje

Medtem ko se debate o zdravilstvu pri nas ne premaknejo iz kabinetov in ostajajo na nivoju apriornih prepričanj, so po svetu marsikje začeli zdravilstvo proučevati, raziskovati in zbirati podatke. Laikov in neizobraženih zdravilcev seveda znanstveniki nimajo namena poslušati, saj med njimi zija globok prepad izobrazbe, življenskih prepričanj in predsodkov. Ta dva tabora govorita dva različna jezika in potrebni so prevajalci, da lahko pride do sporazumevanja. K sreči so mnogi zdravniki, intelektualci in raziskovalci v zadnjih letih razumeli novo paradigmo ter jezik zdravilstva, in vzpostavili so se kvalitetni mostovi v skupno dobro pacienta. Rad bi opisal nekatere projekte, ki vodijo do bolj uravnoteženih stališč in poizkušajo približati zdravilske in zdravstvene dosežke.

Dr. Bernie Siegel je zdravnik kirurg, ki se je največ ukvarjal z rakavimi pacienti. Danes je slaven pisatelj (“Ljubezen, medicina in čudeži”) in strokovnjak za polno človeški pristop k pacientu. Pri svojem delu je začel zavestno upoštevati vse človeške elemente -izkušnje, biografijo, duhovnost. Napravil je novo vzdušje v bolnici in sicer tako med zaposlenimi kot med bolniki. Njegove knjige so polne najbolj vzpodbudnih zgodb in nas opozarjajo, kako brez potrebe delimo naše komunikacije na strokovne in zasebne.

Dr. Candace Pert je profesorica raziskovalka v Washingtonu in pionirka raziskovanja nevropeptidov. Tudi ona je prestopila kartezijansko vrzel med levo in desno možgansko hemisfero, med znastvenim dvomom in človeškim zaupanjem. Njen prispevek je v tem, da je potrdila izjemno komunikacijo, ki poteka v telesu s pomočjo informacijskih molekul. Človek je informacijski hologram, ki se spreminja hkrati v enem delcu in v celoti. Spremembe v duševnosti so (lahko) torej iniciator bolezni ali zdravja in spremenijo telesni odgovor - in obratno. V takšnem modelu človeka je dovolj prostora za vsako informacijo, ki jo naš sistem zazna: to so lahko čustva, stališča, duhovna praksa, kemične substance ali fizični vplivi. Vsak vpliv se ustrezno dekodira in prevede v jezik molekul. Ob svojem letošnjem obisku v Angliji je Pertova dejala: “ Mislim, da je najpomembnejše sporočilo moje knjige, da so ljudje sami odgovorni za svoje zdravje. Vedo naj, da je medicina, kljub penicilinu, vakcinacijam in tehnologiji prišla do svoje meje. Duhovni aspekt človeških bitij je vsaj toliko pomemben kot molekulski. “

Zavest o osebni odgovornosti je danes resnično že vseprisotna. Pacienti ne sprašujejo več svojih zdravnikov ali “smejo” obiskovati zdravilce ampak delajo to spontano in množično. V najboljšem primeru obveščajo svoje družinske zdravnike in če je možno, iščejo skupno pot k zdravju. “The Guardian” je oktobra 1997 poročal, da je v deželi (Anglija) okoli 20 000 bioenergetikov (“healers”) kar je dvakrat več kot je duhovnikov in dve tretjini splošnih zdravnikov v Angliji. Zdravniki vse bolj sodelujejo z zdravilci ali so to kar sami! Dr.Michael Dixon splošni zdravnik v Devonu je primer zdravnika, ki je zaposlil zdravilce. Ti se posebej ukvarjajo s kronično bolnimi. Predsednik državne zveze zdravilcev v Angliji (National Federation of Spiritual Healers) je trenutno zdravnik! Dr.Craig Brown je sam zdravilec in še zaposluje druge. Njegovo zdravilsko delo financira zavarovalnica in še združenje splošnih zdravnikov za raziskave. Sistematično sledijo paciente, ki tudi sami v rednih presledkih izpolnjujejo vprašalnik o svojem počutju. Dr.Brown zaključuje: “...naše delo je težko meriti znanstveno, je pa za ljudi zelo realno.” Dr. Michelle Langdon je splošna zdravnica in bioenergetik. Dar za zdravljenje se ji je pojavil spontano pred kratkim. Pravi: ”... Pridobila sem novo klinično orodje in deluje. Prednost je v tem, da predpisujem precej manj protivnetnih zdravil in analgetikov.” Pri tem naj omenim, da je v Angliji med alternativci predvsem veliko bioenergetikov, ki jih imenujejo “healers”. Bioenergija pa je v rokah poštenega in sposobnega zdravilca povsem nenevarna metoda. Pri tem seveda izključujem napačne medicinske nasvete, vendar so angleška pravila za zdravilce pri tem povsem jasna: zdravilec ne daje medicinskih nasvetov.

V Devonu so lokalne zdravstvene oblasti financirale triletni projekt sodelovanja družinskih zdravnikov in zdravilcev. Želeli so odgovor na dve temeljni vprašanji: ali lahko zdravilev ozdravi pacienta in če, v kakšni meri in kako to stori? Kaj se lahko družinski zdravniki naučijo v tem procesu? Sedem zdravnikov je začelo pošiljati bolnike k zdravilcem. Vsi pacienti so bili bolani več kot 6 mesecev in rezultati zdravljenja so bili do tedaj skromni. Vsak pacient je prejel med 8 in 10 zdravljenj. Prvih 50 pacientov je odgovorilo na vprašalnik. 58% jih je poročalo o bistvenem izboljšanju zdravstvenega stanja, 36% je lahko opustilo zdravila ali jih bistveno reduciralo, po zdravljenju so bistveno manj obiskovali svojega zdravnika, konzultacije so postale bolj pozitivne in manj utrudljive.

Najpogumnejši so šli še dalje. Ali lahko pomaga pacientom molitev za zdravljenje? Vse religije bodo to potrdile, dela pa so se lotili tudi zdravniki. V San Franciscu so v Pacific Medical Centru opazovali molitveni eksperiment. 10 tednov je skupina profesionalnih zdravilcev molila za skupino pacientov z AIDS-om, kontrolna skupina pa je bila brez te podpore. V slednji je v tem obdobju umrlo 6 pacientov in nobeden v prvi. Dr. Elizabeth Targ - direktor psihosocialne raziskovalne enote pravi: ”...pred 10 leti bi takšna študija pomenila profesionalni samomor in večina raziskovalcev je ne bi vzela resno.” Medtem pa je kakšnih 200 študij potrdilo ugoden vpliv verskega in spiritualnega prepričanja na zdravje. Leta 1995 so proučevali vpliv vere na izid operacije na odprtem srcu v Dartmouth Hitchcock Medical Center v Massachusettsu. Napoved izhoda operacije je bila v korelaciji z močnim upanjem in tolažbo, ki so jo pacienti iskali v veri. Seveda pod vero danes ne spadajo samo institucionalna učenja svetovnih religij, ampak tudi transcendentna in spiritualna iskanja posameznikov in skupin. Dr. Herbert Benson, bivši kardiolog, uči tako v svojem Mind-Body Medical Institut v Bostonu različne tehnike relaksacije. Pravi: “...da izzoveš relaksacijski odgovor sta potrebni dve stvari, ponavljanje in utišanje uma. Za pacienta je ugodno, če ima zaupanje v svojega zdravnika in seveda prav tako, če zaupa v boga. Relaksacija v vsakem primeru zniža raven adrenalina ugodno vpliva na ekonomiko telesa.”

Zelo znana je raziskava dr. Lesleya Walkerja, direktorja onkološke behavioristike iz Aberdeena. 69 pacientk z rakom na dojki je bilo vključenih v triletni program vpliva relaksacije na prognozo bolezni. Ena skupina je uporabljala vizualizacijo in relaksacijo, kontrolna pa ne. Vse pacientke so bile deležne enake medicinske nege in terapije. Prvotni namen komplementarnih tehnik je bil, da bi zmanjšali slabost in bruhanje. Zgodilo pa se je nekaj drugega; ta skupina je imela daljše preživetje kot kontrolna. Posebej zanimiva je izjava dr. Walkerja, da so oklevali z objavo rezultatov nekaj let, ker so iskali napako v analizi podatkov. Vendar so dejstva ostala ista. Skupina, ki je uporabljala relaksacijo in vizualizacijo je imela daljše preživetje, v krvi pa so zaznali povečano aktivnost celic ubijalk.

Kaj se dogaja z imunskim sistemom, če človek trenira relaksacijo, hipnozo, meditacijo, sugestivne tehnike ipd.? V Aberdeenu so se lotili preizkusa na 24 zdravih prostovoljcih, ki so jih razdelili na dve skupini, aktivno in kontrolno. Ugotovili so, da relaksacija izboljša mentalno stanje, reducira limfocitno odzivnost in sekrecijo citokina IL-1. Vendar pa je ob soočenju s stresom prišlo do povečane limfocitne odzivnosti in večje sekrecije IL-1. V isti instituciji so objavili pregledni članek, kjer so pretresli številne kontrolirane študije z istega področja. Imunski sistem je izredno kompleksen in nemogoče je zajeti vse spremembe, ki se zgodijo ob (ne)ugodnih psiholoških vplivih. Navedel bom vsaj nekaj rezultatov iz sedmih študij. Ugotovili so, da relaksacijske vaje dvignejo odstotek T limfocitov-pomagalk. Pri drugi študiji na geriartičnih pacientih so opazovali signifikanten porast celic ubijalk. Hipnoza vpliva na znižanje levkocitov, nižji sistolni tlak in v urinu je manj metabolitov adrenalina in noradrenalina. Relaksacija vpliva na zvišan nivo imunoglobulina A v slini. Podobne rezultate so dobili pri preizkusu na otrocih. Naslednja študija je dokazala, da imajo preiskovanci, ki redno trenirajo npr. biofeedback metodo odzivnejšo nevtrofilno fagocitno funkcijo. 86 pacientk z rakom dojk in metastazami so opazovali 10 let. Skupina, ki je imela psihosocialno podporo, skupinsko komunikacijo, hipnozo in relaksacijo, je imela dvakrat daljše preživetje kot kontrolna skupina.

Dr. Daniel J. Benor je objavil pregled 131 kontroliranih študij z angleškega področja. Študije so obsegale vpliv bioenergetskega zdravljenja (“healing”) in efekt na encime, kvasovke, bakterije, rastline in človeka. Izmed 131 študij jih 56 kaže signifikantne pozitivne rezultate z verjetnostjo p<.01 ali bolje in 21 z p<.02-.05. Med temi študijami je 10 doktoratov in 2 magisterija. V zaključku pravi avtor: “... čeprav imajo nekatere študije večje ali manjše pomanjkljivosti, še vedno ostaja prepričljivo število drugih z odličnimi eksperimenti in signifikantnimi rezultati. Če bi zdravljenje (“healing”) bilo zdravilo, verjamem, da bi bilo sprejeto kot učinkovito na bazi teh dokazov. Zdravljenje je več kot placebo ne glede na to ali opazujemo encime, kvasovke, bakterije, rastline ali miši kot subjekt ...”

Za bioenergetike in paciente je bioenergetsko zdravljenje povsem konkretno, realno in nedvoumno. Ali lahko karkoli rečemo o tem procesu z fizikalnega stališča? Kaj bi videl nevtralni opazovalec? Kaj sploh lahko opazi, meri? Energetska polja, ki so povezana s človekovim telesom so merili z različnimi napravami (EEG, EKG, SQUID - superprevodna naprava za merjenje kvantumske interference). Barbara Ann Brennan, fizik in bioenergetik navaja v svojih knjigah številne raziskovalce, ki so proučevali človekovo energetsko polje in korelacijo fizikalnih dejstev z opisom avre kot jo vidijo in zdravijo zdravilci. Dr.Harold Burr, dr.Robert Becker, dr.Hiroshi Motoyama, dr.Viktor Injušin, dr.Valerie Hunt, dr.Andrija Puharić, dr.Robert Beck so nekateri vidnejši. Beck in Puharić sta namerila pri zdravilcih magnetni pulz 7,8 do 8 Hz. Beck pravi, da je zdravilčevo delovanje sinhrono z nihanjem zemeljskega magnetnega polja, ki niha z isto frekvenco. Zdravilec je sposoben, da ujame zemeljsko nihanje, sinhronizira delovanje obeh možganskih hemisfer v ritem alfa in ga prenese na bolnika.

Dr. Bernard Grad (McGill Universitiy, Montreal, Kanada) je raziskoval t.i. terapevtski dotik (“healing touch”). Rane na miših, ki so bile deležne zdravilnega dotika so se celile hitreje kot pri kontrolni skupini. Rastline so rasle hitreje in močneje, vsebovale so več klorofila. Dr. Daniel Wirth (JFK University, Orinda, California) je potrdil hitrejše celjenj ran na 24 prostovoljcih, ki so bili deležni zdravilnega dotika. Že imenovani dr. Robert Becker, ortoped in profesor (Upstate Medical Center, Syracusa, NY) , je dokazal, da lahko najrazličnejše tehnike vzpodbudijo telesne zdravilne mehanizme.Pravi:”...Zdravilci imajo dar, da svoj električni kontrolni sistem uporabijo za produkcijo zunanjega elektromagnetnega polja, ki interferira z pacientovim. Popravek pacientovega magnetnega polja pomaga telesu, da se reflektorno opomore in ozdravi.” Zakaj se to zgodi? Energetsko polje, ki obdaja človeka imenuje dr. Becker morfogenetsko polje (po Rupertu Sheldrakeu), ki ima svojo lastno inteligenco in kontrolira rast, razvoj in zdravje celic in tkiv.

Skratka na voljo je precej raziskav, ki potrjujejo nove, paralelne poti do zdravja in nove dimenzije zavedanja. Da jih mnogi niti ne opazijo, so krivi predsodki in filtriran način informiranja in samocenzura. Kdor se je povzpel čez lastno majhnost, bo skromnejši pri presojanju človekovih mej in sposobnosti. Zavedati se moramo, da nimamo enovite teorije o naravi človeka in vesolja, o našem začetku, smislu in poti. Znanim in neznanim ljudem se dogaja, da napačno presojajo novitete in zavračajo dejstva, ki ne ustrezajo njihovi predstavi. Edison je imel težave z Teslo in izmeničnim tokom, in genialni Einstein ni nikoli sprejel kvantne mehanike. Rekel je svoj slavni stavek: “Bog ne kocka.”

Zato je teoretični fizik Stephen Hawking svojo knjigo o zgodovini časa začel s štirimi vprašanji: “Kaj je bilo prej, pišče ali jajce? Ali ima vesolje začetek? Kaj je bilo pred tem, če ima začetek? Odkod je prišlo vesolje in kam gre? “ Knjigo zaključuje brez odgovora: “ Morda obstaja ena sama enotna teorija, po kateri lahko obstajajo tako zapletene zgradbe, kot so ljudje, ki raziskujejo zakone Vesolja in se sprašujejo o naravi Boga. ... Če bomo odkrili popolno teorijo, jo bo v kratkem okvirno lahko razumel vsakdo, ne samo maloštevilni raziskovalci. Potem bomo vsi lahko sodelovali v razpravi o vprašanju, zakaj obstajamo mi in vesolje. Če bomo našli odgovor na to, bo to največji uspeh človeškega razuma- potem bomo poznali božjo misel.”

Vir:
Lesjak M. (2011), Elektronski vir, http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/dejstva.htm [dostop 13. oktober 2011]